Na podlagi Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 60/95, 49/98, 89/99 ter 80/04, 61/06) je Občni zbor (Zbor članov) društva Odnos, sprejel naslednji statut:

 

STATUT

I. Splošne določbe

II. Namen in cilji društva

III. Članstvo

IV. Organi društva

V. Finančno in materialno poslovanje društva

VI. Odgovornost članov

VII. Prenehanje društva

VIII. Prehodne določbe

 

I. Splošne določbe
1. člen

Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur ODNOS - skrajšano ime Društvo ODNOS, je prostovoljno, samostojno, nevladno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki delujejo na področju razvoja in povezovanja družbenih ved ter medkulturnih dejavnosti.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava, katere sedež je v DOMŽALAH. Delovno območje zajema celotno Slovenijo.

3. člen

Društvo ima svoj znak in pečat, ki je pravokotne oblike. V sredini pečata je napis s polnim (registriranim) imenom društva – Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur ODNOS.

4. člen

Društvo lahko sodeluje z drugimi sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v tujini, ki delujejo na področju razvoja (raziskovanja) družbenih ved, medkulturne vzgoje in izobraževanja, socialne in humanitarne dejavnosti.

Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje. Lahko se združuje z drugimi podobnimi društvi.

 

5. člen

Delo društva in njegovih organov je javno.
Svoje člane društvo obvešča:
• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
• preko sredstev javnega obveščanja (internet, elektronska pošta, GSM ).
Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanja natančnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik (zastopnik) društva.

II. Namen in cilji društva
6. člen

Namen društva izhaja iz imena društva: Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur ODNOS, skrajšano ime Društvo ODNOS.
Namen društva je z naštetimi dejavnostmi širiti zavest in znanja o človeku in kompleksnosti njegovega vključevanja v sodobno raznoliko družbo in kulturo. V tem kontekstu in okviru je namen tudi interdisciplinarno (politologija, sociologija, antropologija, psihologija, pedagogika, socialno delo, vodenje in upravljanje organizacij) raziskovanje, izobraževanje in ozaveščanje posameznikov ter javnosti, širše družbene skupnosti in institucij na področju medkulturnega spoznavanja, dialoga, spoštovanja in povezovanja. Pojem medkulturnosti pri tem ne pomeni le srečanja in soočenja domačina s tujcem, temveč tudi gradnjo odnosa med vsemi prebivalci.

Namen je preko raziskovalnih (družboslovnih), vzgojno-izobraževalnih (predavanj, delavnic, srečanj, prireditev,…) ter socialnih dejavnosti (zagovorništvo in pomoč-svetovanje depriviranim in stigmatiziranim skupinam: Slovencem, priseljencem in imigrantom) prispevati k vzajemni integraciji različnih znanj in kultur v Sloveniji oziroma v EU ter k učinkovitemu upravljanju različnosti.

7. člen

Cilji (naloge) društva so:
• Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov za ustvarjalno, nenasilno ter socialno in kulturno raznoliko in odgovorno življenje v sodobni družbi. V tem smislu je cilj tudi vzgoja in izobraževanja otrok, mladostnikov in tudi odraslih na področju družboslovja.
• Razvoj in uporaba metod skupnostnega socialnega dela za delo z ljudmi in za ljudi ter neformalno izobraževanje in usposabljanje za socialno delo.
• Izobraževanje in ozaveščanje ljudi (predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci, odrasli) o pomenu medkulturnega spoznavanja in dialoga – sožitja.
• Svetovanje delavcem na področju vzgoje in izobraževanja, kako tematsko (meddisciplinarno) povezovati šolske predmete.
• Izobraževanje in ozaveščanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev o specifičnih potrebah priseljenih otrok in postopanju z njimi.
• Razvijanje novih idej in izvajanje inovativnih dejavnosti v smeri spoznavanja človeka in njegove umeščenosti v sodobni kompleksni in raznoliki družbi.
• Raziskovanje integracijskih procesov v družbi in delovanja institucij in politik na področju migracij in integracije.
• Raziskovanje novih metod in oblik medkulturnega poučevanja, svetovanja in socialnega dela.
• Odkrivanje in analiziranje spoznanj različnih družboslovnih disciplin (politologija, sociologija, psihologija, antropologija, filozofija, boetika-socialno delo, uprava, ekonomija…) ter iskanje možnosti za tematsko povezovanje in uporabo teh (spo)znanj na področju odnosov med kulturami in upravljanja različnosti.
• Izobraževanje o tujih kulturah preko izvajanja izobraževalnih ekskurzij - potovanj ter predavanj.
• Nudenje prvih svetovalnih pogovorov tujcem, beguncem, migrantom ter drugim deprivilegiranim in stigmatiziranim skupinam prebivalstva.
• Zagovorništvo pravic tujcev, beguncev in migrantov pred pristojnimi institucijami države.
• Izobraževanje tujcev, beguncev in migrantov o slovenski kulturi, državni ureditvi in delovanju institucij.
• Izobraževalno in poklicno svetovanje tujcem, beguncem in migrantom ter drugim (Slovencem-mladostnikom, odraslim) za kakovostno integracijo v slovensko in evropsko družbo.

Vse navedene naloge bodo člani društva opravljali na nepridobitni podlagi.

Društvo bo občasno v manjšem obsegu in v skladu z veljavnimi predpisi določene naloge opravljalo tudi na pridobitni podlagi. Te naloge so:
- Strokovno organiziranje in izvajanje posameznih vzgojno-izobraževalnih nalog (seminarji, delavnice, predavanja), ki so povezane z osnovno dejavnostjo razvoja in povezovanja družbenih ved in kultur.
- Priprava posameznih družboslovnih raziskav, študij in analiz za določene (vlado, državno upravo, nevladne organizacije) naročnike. Gre za raziskave, analize in študije s področja migracij, integracije, zaposlovanja, upravljanja različnosti in so povezane z osnovno dejavnostjo društva.

III. Članstvo
8. člen

Član društva lahko postane vsak, ki se strokovno ali ljubiteljsko ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet delovanja društva ali je kako drugače povezan s posameznimi področji dela in je pripravljen sodelovati za osnovne namene in cilje (naloge) društva. Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član društva, mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva, se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva in plačal članarino.

Društvo ima redne in častne člane. Častno članstvo v društvu ja najvišji naziv, ki ga lahko društvo podeli za posebne zasluge osebam, ki društvu pomagajo.

Za rednega člana lahko društvo sprejme vsakega državljana Republike Slovenije ali tujega državljana, ki izrazi željo vključitve v društvo.

Mladoletne osebe lahko postanejo člani društva v skladu z Zakonom o društvih (Ur. l. RS, št. 60/95, 49/98, 89/99 ter 80/04, 61/06).
9. člen

Pravice članov so:
• da volijo in so izvoljeni v organe društva,
• da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,
• da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu,
• da dajejo predloge in mnenja pri sprejemanju odločitev,
• da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
• da predlagajo obravnavanje vprašanj skupnega pomena,
• da lahko aktivno sodelujejo v vseh dejavnostih društva,
• da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter z njegovim finančnim materialnim poslovanjem.

Dolžnosti članov so:
• da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva ter, da izvršujejo sklepe organov društva,
• da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določi upravni odbor društva,
• da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
• da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane društva,
• da varujejo interese in ugled društva.
10. člen

Članstvo v društvu preneha:
• s prostovoljnim izstopom,
• s črtanjem,
• z izključitvijo,
• s smrtjo.
Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Člana črta iz članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.

O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče s sklepom, ki mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom.

 

IV. Organi društva
11. člen

Društvo ima naslednje organe:
• občni zbor (zbor članov),
• upravni odbor,
• predsednika (zastopnika),
• nadzorni odbor,
• blagajnika,
• častno razsodišče.
12. člen

Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani.

Občni zbor je lahko reden in izreden. Redni občni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno. Izredni občni zbor se skliče po sklepu upravnega odbora, NADZORNEGA ODBORA ali na zahtevo 1/3 članov društva.

Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi zaradi katere je bil sklican.
13. člen

O sklicu občnega zbora in s predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 7 dni pred sklicem.

Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov.

Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 15 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 5 članov. Občni zbor sprejema sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.

Volitve organov so praviloma tajne.

Mandatna doba članov organov je dve leti. Kandidati za člane organov morajo biti prisotni na občnem zboru. Izjemoma se kandidate lahko voli v odsotnosti, če so dali h kandidaturi svoj pisni pristanek.

Združevanje funkcij v upravnem odboru ni možno.

14. člen

Naloge občnega zbora:
• sklepa o dnevnem redu,
• sprejema, spreminja statut in druge akte društva,
• sprejema program dela društva,
• sprejema finančni načrt in zaključni račun,
• voli in razrešuje predsednika in blagajnika ter člane upravnega odbora, nadzornega odbora ter častnega razsodišča,
• odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora in častnega razsodišča,
• odloča o višini članarine,
• odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
• dokončno odloča o izključitvi člana iz društva,
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji (nalogami) društva,
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
• sklepa o prenehanju delovanja društva.
Posamezni predlogi za razpravo na občnemu zboru morajo biti vročeni v pisni obliki upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sklicem občnega zbora.

Občni zbor odpre predsednik društva.
O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči in zapisnikar.

15. člen

Upravni odbor

Upravni odbor je organ, ki vodi oziroma usmerja delovanje društva. Je izvršilni organ občnega zbora (zbora članov), ki opravlja organizacijska, strokovna tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih sprejetih na občnem zboru.

Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa štirikrat letno.

Upravni odbor ima tri člane, ki izmed sebe izvolijo predsednika upravnega odbora. Mandatna doba vseh članov upravnega odbora je 2 leti.
16. člen

Naloge upravnega odbora so:
• vodi in usmerja društvo,
• sklicuje občni zbor društva,
• skrbi za izvrševanje programa dela društva,
• pripravlja predloge aktov društva,
• pripravi predlog finančnega načrta in zaključnega računa,
• skrbi za finančno in materialno poslovanje društva,
• upravlja s premoženjem društva,
• predlaga višino letne članarine,
• uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži občni zbor.
17. člen

Upravni odbor deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa predsednik upravnega odbora.

Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

18. člen

Predsednik (zastopnik) društva

Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in v tujini.

Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru, upravnemu odboru in nadzornemu odboru. Mandatna doba predsednika je dve leti.

V. Finančno in materialno poslovanje društva
19. člen

Viri dohodkov društva so:
• članarina,
• javna sredstva,
• dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih in nematerialnih pravic,
• prispevki sponzorjev,
• darila, volila, donacije,
• drugi viri.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
20. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim načrtom, ki ju sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.
21. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik društva in predsednik upravnega odbora. Na listini morata biti najmanj dva podpisa.

Finančno in materialno poslovanje morata biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno - materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno - materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Društvo opravlja finančno poslovanje prek transakcijskega računa.

22. člen

Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko zaposli društvo neodvisnega finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

23. člen

Nadzor nad delovanjem, zakonitostjo in izvrševanjem sklepov občnega zbora ter finančnim poslovanjem društva izvaja nadzorni odbor, ki ima tri člane. Mandatna doba članov nadzornega odbora je dve leti.
Nadzorni odbor deluje na sejah, ki jih po potrebi sklicuje predsednik nadzornega odbora. Slednjega izmed sebe izvolijo člani nadzornega odbora.
Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih. Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru, ki mu tudi poroča enkrat letno.
24. člen
Društvo ima lahko premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo.

Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa občnega zbora.

25. člen

Društvo ima tudi častne člane.

Naziv častnega člana lahko dobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva. Naziv častnega člana društva podeli društvo lahko tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na področju pospeševanja osnovne dejavnosti društva. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog upravnega odbora. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član društva, nima pravice odločanja.
26. člen

Društvo ima lahko tudi sponzorje (donatorje), ki so lahko fizične ali pravne osebe in društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.

VI. Odgovornost članov

27. člen

Za disciplinske prekrške, ki jih povzročajo člani, se šteje:

• kršitve določb statuta,
• ne izvrševanje sklepov organov društva,
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ogledu društva,
• nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu.

28. člen
O disciplinskih prekrških in sankcijah zoper kršitelje odloča častno razsodišče s sklepom in po postopku, ki je določen v pravilniku o disciplinskem postopku. Zoper sklep častnega razsodišča ima prizadeti pravico pritožbe na občni zbor, kot drugostopenjski organ v disciplinskih zadevah.

Častno razsodišče ima tri člane, katerih mandatna doba je dve leti. Člani izmed sebe izvolijo predsednika častnega razsodišča.

Častno razsodišče lahko izreče naslednje ukrepe proti članom društva:

• opomin,
• odvzem funkcije,
• izključitev iz društva,

VII. Prenehanje društva
29. člen

Društvo lahko preneha:
• po sklepu občnega zbora z večino prisotnih članov,
• po Zakonu o društvih.
Ob prenehanju delovanja društva se premoženje društva prenese na sorodno društvo ali društva, če takega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu. Zastopnik društva ukrepa v skladu 28. člena Zakona o društvih.

VIII. Prehodne določbe

30. člen

Upravni odbor v roku 6 mesecev od ustanovitve društva pripravi predlog pravilnika o finančnem poslovanju ter pravilnik o disciplinskem postopku.

Pravilnik o finančnem poslovanju ter pravilnik o disciplinskem postopku sprejme občni zbor društva v roku 8 mesecev od ustanovitve društva.
Spoznaj samega sebe in spoznal boš cel svet.
V Domžalah, 11.9.2008
Podpis predsednice: Irena Zajc